V vsakdanjem življenju se vsi nenehno srečujemo s situacijami, ki od nas zahtevajo zbranost, čustveno stabilnost, jasnost razmišljanja in sposobnost delovanja pod pritiskom. Ne glede na to, ali gre za zahtevne pogovore na delovnem mestu, odločitve v družini, odzivanje na nepričakovane situacije ali obvladovanje vsakodnevnega stresa. Večina ljudi si želi, da bi v takšnih situacijah delovali sproščeno, učinkovito in v skladu s svojimi zmožnostmi. V praksi pa se pogosto zgodi, da nas pri tem nekaj ovira.
Temu sklopu sposobnosti, ki odločilno vplivajo na naše delovanje v zahtevnih situacijah, v programu Neurobeans pravimo notranje super moči.
Notranje super moči – kaj sploh pomenijo?
V psihologiji in kognitivni znanosti je dobro poznano, da človek ne deluje zgolj na ravni zavestnih odločitev. Velik del našega odzivanja, doživljanja in vedenja izhaja iz podzavestnih procesov, ki jih v trenutku dogajanja pogosto sploh ne zaznamo.
Podzavest lahko razumemo kot nekakšen rezervoar čustev, prepričanj in avtomatskih vzorcev odzivanja, ki so se oblikovali skozi naše življenjske izkušnje. Ta notranja struktura deluje kot filter ali okvir, skozi katerega dojemamo posamezne situacije. Ko se v določeni situaciji pojavi močno čustvo (na primer stres, jeza, strah ali negotovost), ta okvir vpliva na to, kaj sploh zaznamo, kam je usmerjena naša pozornost in kako razmišljamo.
V takšnih trenutkih se večinoma ukvarjamo z vsebino situacije (kaj se je zgodilo, kdo je kriv, kaj bi moralo biti drugače), medtem ko okvir, skozi katerega situacijo dojemamo, ostaja neopažen. Prav ta okvir pa pogosto najbolj določa naše odzive.
Urejanje notranjih moči pomeni postopno razvijanje sposobnosti, da:
- zaznamo lastno notranje dogajanje v realnem času,
- ohranimo jasnost razmišljanja tudi ob prisotnosti močnih čustev,
- prevzamemo odgovornost za lastno doživljanje,
- in v istih situacijah začnemo delovati drugače.
Zakaj zgolj razumevanje ni dovolj?
Veliko pristopov osebnega razvoja temelji predvsem na razlagi, pogovoru in teoretičnem razumevanju. Čeprav je razumevanje pomembno, se v praksi pogosto izkaže, da samo znanje ne zadošča. V stresnih ali čustveno nabitih situacijah se namreč aktivirajo avtomatski odzivi, ki jih zgolj z voljo ali razumsko razlago težko spremenimo.
Pristop Neurobeans izhaja iz predpostavke, da je za trajnejše spremembe potrebno treniratimožgane na podoben način, kot treniramo telo. Ne gre za pogovor o spremembi, temveč za izkustveno vadbo, pri kateri posameznik neposredno doživlja svoje notranje procese in se z njimi uči delati drugače.
Katere notranje moči razvijamo?
V programu se osredotočamo na tri temeljna področja:
1.Zaznava notranjega dogajanja
Prvi korak je sposobnost, da v situaciji sploh zaznamo, kaj se v nas dogaja. Ne le na ravni misli, temveč tudi telesnih občutkov, čustev in notranjega samogovora. Brez te zaznave sprememba ni mogoča.
2. Uravnavanje odziva in pozornosti
Ko notranje dogajanje zaznamo, se učimo, kako nanj ne reagirati avtomatsko. To pomeni, da v situaciji del pozornosti namenimo notranjemu procesu, ne da bi nas ta povsem preplavil. S tem postopno spreminjamo način, kako naši možgani usmerjajo pozornost in obdelujejo stresne dražljaje.
3. Prevzem odgovornosti za lastno doživljanje
Ključen premik se zgodi, ko posameznik prepozna, da njegovo doživljanje ne izvira neposredno iz zunanjih okoliščin, temveč iz notranjih okvirjev in prepričanj. Ko to odgovornost prevzamemo, se čustveni odzivi začnejo spreminjati, pogosto že s samim uvidom.
Kako poteka razvoj notranjih moči v praksi?
Program temelji na kombinaciji kognitivnih, telesnih in pozornostnih vaj, ki so zasnovane tako, da v posamezniku sprožajo različne notranje občutke – od blagih do bolj intenzivnih. Cilj vaj ni fizična zmogljivost, temveč ustvarjanje okoliščin, v katerih lahko udeleženec v varnem okolju trenira odnos do notranjih občutkov.
V prvem delu programa je poudarek na razvoju pozornosti in zaznavanja notranjega dogajanja. Pri tem uporabljamo poenostavljene oblike meditativnih vaj, prilagojene sodobnemu tempu življenja, ter digitalno podprto spremljanje pozornosti.
V nadaljevanju sledijo vaje, ki vključujejo tudi telesno komponento in namenoma ustvarjajo rahlo stresne občutke. Udeleženci se učijo, kako ob prisotnosti teh občutkov ohraniti jasnost, stabilnost in nadzor nad pozornostjo. Pomemben del programa predstavlja tudi samostojna vadba ter refleksija lastnih izkušenj skozi voden dnevnik.
Kako v praksi opazujemo notranje dogajanje
V programu se ne učimo umika iz nalog ali zmanjševanja zahtevnosti dela. Ravno obratno: nalogo še vedno opravljamo kakovostno in zbrano, hkrati pa se učimo še nekaj dodatnega. Učimo se del pozornosti usmeriti tudi na to, kaj se dogaja v nas.
Ključno pravilo je preprosto: nalogo delamo po najboljših močeh, a hkrati z delom pozornosti spremljamo kako delamo (opazujemo motor med tekom).
Na začetku je to lahko nenavadno in celo dolgočasno, ker se zdi, kot da se “nič posebnega” ne dogaja. A ravno to je bistvo treninga: z vajo začnemo zaznavati drobne premike v notranjem doživljanju, ki jih sicer spregledamo. Ko se tega lotimo večkrat, postane ta sposobnost bolj naravna. Kasneje jo lažje uporabimo tudi v resničnih stresnih situacijah.
Namesto da situacijo hitro označimo (»to je stresno«, »to mi ne gre«, »to je brezveze«), se učimo narediti korak nazaj in pogledati bolj nevtralno: kaj se mi dogaja v tem trenutku?
Ali se mi misli razpršijo? Se mi mudi? Sem napet? Me vleče v nemir? Se pojavijo dvomi, odpor, pritisk, da “moram dobro narediti”?
Ta preprost premik (od oznake k opazovanju) pogosto že sam po sebi zmanjša moč avtomatskih odzivov.
Ko se doda napor, postane trening še bolj uporaben
V nadaljevanju programa se vajam doda tudi gibalna komponenta. Ko se pojavi napor, notranje dogajanje postane bolj očitno: pogosto pride več nemira, več samogovora, več dvoma ali želje, da bi čim prej končali.
Tu je pomembno razumeti: cilj teh vaj ni fizična zmogljivost. Cilj je, da se v varnem okolju učimo ohranjati jasnost, stabilnost in pozornost tudi takrat, ko je v telesu ali v glavi neprijetno. Sčasoma se ne spremeni samo to, koliko “zdržimo”, ampak predvsem kakšen okvir počutja in miselnosti vzdržujemo.
Prenos v vsakdanje situacije
Ko ta način treninga ponavljamo, se začne prenašati v vsakdan. Udeleženci pogosto opazijo, da v stresnih situacijah hitreje prepoznajo trenutek, ko se avtomatski odziv šele začenja. V tem trenutku imajo več prostora, da se odločijo drugače.
In ravno to je jedro urejanja notranjih moči: ne da je življenje brez pritiska, ampak da ob pritisku ostaneš bolj ti.
Za koga je uporaben trening notranjih moči?
Pristop je uporaben za vsakogar, ki se v svojem življenju srečuje s situacijami, ki zahtevajo stabilnost, jasnost in učinkovito odzivanje. To vključuje ljudi v stresnih poklicih, starše, posameznike v zahtevnih življenjskih obdobjih ali preprosto vsakogar, ki želi razviti boljši odnos do svojih notranjih procesov.
Program Neurobeans je zasnovan tako, da udeleženci metode najprej izkusijo na sebi in jih nato lahko uporabljajo v različnih področjih svojega življenja.
Konec novembra 2020 smo zaključili šesttedenski program kognitivnega urjenja na OŠ Hoče in OŠ Litija. Pri programu je sodelovalo 25 učenk in učencev, pri čemer so vsi uspešno zaključili tečaj.
Učenci so pri programu petkrat tedensko izvajali 15- do 20-minutne kognitivne treninge. S tem so urili sposobnost vzdrževanja pozornosti, sposobnost natančnega gibanja rok, nog in trupa ter ritem optimalnega delovanja.
S pozornostjo smo merili sposobnost ohranjanja zbranosti ob dlje časa trajajočih aktivnostih, ki so miselno zahtevne (npr. učenje, opravljanje domačih nalog in preizkusov znanja). Boljši rezultat pogosto pomeni boljše rezultate v šoli.
Motorika predstavlja sposobnost izvajanja usklajenih in hitrih gibov, koordinacijo rok in nog, sposobnost pincetnega prijema ter raven fizične kondicije.
Ritem pa predstavlja čas optimalnega delovanja in pomeni sposobnost popolne predaje aktivnosti, ki jo izvajamo. Gre za dolžino trenutkov, ko aktivnost izvajamo odlično. Takrat izkoriščamo polni potencial svojih sposobnosti.
Z vzdržljivostjo pa smo merili umsko in fizično kondicijo pri kognitivno zahtevnih aktivnostih. Gre za sposobnost povečevanja truda z naraščanjem umske in telesne utrujenosti.
Delavnice in individualna srečanja
V sklopu programa smo izvedli pet delavnic.
Vsaki učenki oz. vsakem učencu smo se posvetili tudi individualno. Skupaj smo določili področje izboljševanja, specifične potrebe in želje ter načrt, kako usmerjeno doseči napredek.
Učencem so bila individualna srečanja zelo všeč in z njihovo pomočjo so lahko dosegli že večji napredek ter še lažje premikali svoje meje zmogljivosti.
Kaj smo s programom dosegli?
Po šestih tednih in že pred koncem programa smo pri učencih zaznali odlične rezultate. Vsi, ki so vadbo opravljali šest tednov, so izboljšali rezultate na vseh štirih s pomočjo aplikacije merljivih indikatorjih – pozornosti, motoriki, ritmu optimalnega delovanja in vzdržljivosti.
Tako mi kot starši in učenci sami so v šoli, pri športu in vsakdanjem delovanju zaznali pozitivne učinke – boljše delovanje, lažje opravljanje obveznosti, boljši spomin, lažjo osredotočenost na aktivnosti, manj naporno in neprijetno delo pri predmetih, ki jih niso marali in še več …
Kaj so o programu povedali učenci in učenke?
»Zelo rada bi izpostavila, da mi je vadba zelo pomagala pri koncentraciji. Npr. matematiko sovražim in nikoli nisem imela koncentracije zanjo, da bi se jo učila, a vendar z vadbo Neurobeans se mi je koncentracija povečala in zdaj se lahko matematiko učim z daljšo koncentracijo in ne da jo medtem izgubim. Vadbo priporočam vsem zaradi tega, ker bi jim izboljšalo spomin in koncentracijo pri delu (odvisno od posameznika). Lahko je tudi zelo zabavno in hkrati zelo v pomoč povsod pri delu.« (Erika, 8. razred)
»Neurobeans se mi zdi koristen, ker izveš veliko stvari o sebi, ki ti lahko pomagajo pri boljšem učenju. Ker preko vadbe spoznaš sebe in svoje možgane in ker preneseš znanje, ki si ga pridobil pri vadbi tudi v druge dejavnosti.« (Eva, 8. razred)
»Mislim, da je program Neurobeans najbolj koristen za učenje vztrajnosti in motivacije, saj se je pri vsaki vadbi treba potrudi, ne glede na rezultate, ki jih dobiš. Neurobeans vadbo bi priporočila, saj ne vzame veliko časa ali prostora, vseeno pa lahko od nje veliko odneseš.« (Ina, 8. razred)
»Če bi se odločila samo za eno korist, je to verjetno lažje učenje. Menim, da bi bil trening dober, predvsem za ljudi, ki se učijo težje ali se veliko učijo, a od tega nimajo nič.« (Zala, 8. razred)
Kaj pa so pri svojih otrocih opazili starši?
»Boljša pozornost, daljša koncentracija. Zelo smo veseli, da je naša Ina sodelovala v tem programu. Za vse je to povsem nova izkušnja. Ina je bila zelo vesela in ponosna, ko je videla svoja izboljšanja na različnih področjih. Cel trening in ugotovitve otroku zelo dvignejo tudi samozavest.« (Zdenka, mama učenke)
»Opazili smo, da lažje sledi pouku. Priporočamo, ker urjenje možganov poteka na igriv način.« (mama učenke)
»Več samostojnosti, več skuša narediti sama ... Pridobila je na samozavesti, na samostojnosti. Je bolj učinkovita.« (Tomaž, oče učenke)
»Hčerka je zelo navdušena nad tem programom. Z veseljem se loti teh nalog, pri šolskih obveznostih pa se lažje skoncentrira, bolj zapomni stvari. Najbolj je pa navdušena nad tem, da se naj bi zdaj lažje učila predmete, ki ji niso zanimivi. Dodala bi samo to, da se mi zdi program zanimiv in bi bilo super, če bi ga izvajali v osnovnih šolah.« (mama učenke)
Več mnenj staršev in učenk ter učencev lahko preberete tukaj in tukaj.
Majica kognitivnega trenerja
Učenci in učenke so ob zaključku urjenja prejeli namensko majico NEUROBEANS KOGNITIVNI TRENER, ki simbolizira njihov trud pri urjenju svojih možganov in pridobljene dobre kognitivne sposobnosti. Majico bodo uporabljali pri aktivnostih, v katerih bodo želeli doseči izboljšanje (npr. predmeti v šoli ali drugo področje).
Učence in učenke smo prosili, da se fotografirajo z novo majico. Kolaž prejetih fotografij si lahko ogledate na naslovni sliki.
