Kako hrana vpliva na delovanje možganov, specifično na sposobnost dobre pozornosti in koncentracije?

Dejstvo je, da hrana predstavlja osnovni material, iz katerega je človek zgrajen, in v tem smislu je njen vpliv na možgane in pozornost velik in ključen. Seveda pa hrana gre skozi proces prebave in asimilacije v telo, pri čemer pride do transformacije, zaradi česar direktni učinki niso enoznačni.

Na področju sposobnosti vzdrževanja pozornosti, kar pomeni sposobnost, da se dlje časa osredotočamo na eno stvar naenkrat, pozorno in kakovostno, hrana vpliva na različne načine. Poglejmo nekaj primerov, kjer raziskave ugotavljajo vplive, vendar moramo upoštevati, da si raziskave pri preučevanju vplivov pogosto niso enotne.

Sladkor in slaščice – Dvojno rezilo

Sladkor je naš priljubljen prijatelj, ki pa hitro postane težava. Sladkor je  namreč enostaven vir energije, kar pomeni, da ga telo hitro predela v uporaben vir energije. Učinki sladkorja so pri večini otrok opazni takoj, saj otroci po zaužitju slaščic ali hrane z veliko sladkorja postanejo hitro bolj aktivni. To pomeni, da so aktivnosti, ki zahtevajo umirjeno in stabilno pozornost, kot na primer domača naloga ali učenje, težje izvedljive. Seveda je odziv odvisen od količine zaužitega sladkorja; medtem ko zelo majhna količina lahko pomaga pri pozornosti, lahko prevelika doza znatno poslabša to sposobnost. Raziskave na tem področju so raznolike: nekatere ugotavljajo možen vpliv sladkorja, ki ga opazijo tudi starši, medtem ko druge ne najdejo povezave med nepozornostjo in sladkorjem (Wolraich, Mark L., et al. "Effects of Diets High in Sucrose or Aspartame on the Behavior and Cognitive Performance of Children." New England Journal of Medicine, vol. 330, no. 5, 1994, pp. 301–307).

Zanimivo je, da so otroci z motnjami pozornosti pogosto še bolj nagnjeni k sladkorju in slaščicam. Razlog za to se skriva v njihovem dopaminskem sistemu, ki je odgovoren za motivacijo in nagrajevanje. Zaradi slabšega delovanja tega sistema ti otroci iščejo dodatno stimulacijo, pri čemer je sladkor eden od virov. Vendar si s tem naredijo "medvedjo uslugo.

Torej, sladkor - da, ampak s pametjo in ob pravem času (npr. pred ali med gibalnimi aktivnostmi, ko lahko pridobljeno energijo tudi porabimo).

Ogljikovi hidrati - Stabilnost energije

Ko govorimo o ogljikovih hidratih, se osredotočamo na bolj dolgoročno in stabilno energijo. Pri tem raziskave ugotavljalo pomembnost kompleksnosti ogljikovih hidratov. Kompleksni ogljikovi hidrati, kot so polnozrnat kruh in polnovredni kosmiči, imajo običajno nižji glikemični indeks (GI) v primerjavi s predelanimi živili. Nižji GI pomeni, da se energija iz hrane sprošča počasneje, kar omogoča daljše obdobje stabilne energije in koncentracije, kar je še posebej pomembno za otroke z ADHD. Spletna revija ADDitude, namenjena staršem otrok z ADHD, navaja naslednje dobre vire ogljikovih hidratov, ki možganom dajejo moč za ohranjanje pozornosti:

Sadje: Grenivke, jabolka, češnje, pomaranče in grozdje imajo nižji GI v primerjavi s sadnimi sokovi, kar je posledica vlaknin, ki upočasnjujejo absorpcijo sadnega sladkorja. Celotno sadje je zato boljše za možgane kot njihovi sokovi.

Žita in zrnje: Ovsena kaša, otrobi ter žita in testenine z več vlakninami prav tako spadajo med živila z nizkim GI, kar je zaželeno za vzdrževanje koncentracije.

Zelenjava in stročnice: Stročnice, kot so sojini fižol, ledvični fižol in leča, imajo med vsemi živili najnižji GI.

Mlečni izdelki: Mleko in jogurt imata nizka GI, kar je boljše za dolgotrajno oskrbo z energijo.

Beljakovine - Budilka za možgane

Beljakovine so kot budilka za naše možgane. Z njimi ne samo, da vzdržujemo pozornost, ampak tudi zmanjšujemo nemir in impulzivnost. To je morda posledica dejstva, da beljakovinska prehrana spodbuja budnost možganov, se počasneje prebavlja in ima še nižji glikemični indeks v primerjavi z večino ogljikovih hidratov.

Pomemben vidik je tudi pretvorba beljakovin v aminokisline, ki so kot dirigenti orkestra nevrotransmiterjev, kot so serotonin in dopamin.

Celovit zajtrk, bogat z beljakovinami, maščobami in kompleksnimi ogljikovimi hidrati, kot je na primer kuhano jajce s polnozrnatim kruhom ter belo kavo ali čajem, je tako boljši izbor kot industrijsko predelani kosmiči z visoko vsebnostjo sladkorja.

Po priporočilih Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja je pri otrocih, starih med 7 in 12 let, priporočen dnevni vnos beljakovin med 26 in 38 gramov. (Vir: Nacionalni inštitut za varovanje zdravja, "Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil", 2016, str. 5. Dostopno na: NIJZ)

Barvila in ojačevalci okusov - Nevidni sovražniki

Naša vsakdanja hrana je pogosto prepredena z barvili in ojačevalci okusov. Raziskava McCann et al. iz leta 2007, objavljena v reviji The Lancet, kaže, da nevidni sovražniki v predelani hrani, kot so barvila in ojačevalci okusa, vplivajo na pozornost pri otrocih. Analiza urina je razkrila, da otroci, katerih prehrana vsebuje več teh dodatkov, pogosto kažejo več znakov slabše pozornosti.

Torej, ko naslednjič izberete živilo, si zastavite vprašanje: "Je to res sveže ali je polno skritih presenečenj?"

Maščobe, ribje olje in omega 3 - Gorivo za možgane

Maščobe so kot gorivo za naše možgane, saj je kar 60% možganov sestavljalo maščobe. Esencialne maščobne kisline (EFA) so tako ključne za vzdrževanje optimalnega zdravja, a jih telo samo ne more sintetizirati, zato jih moramo pridobiti iz prehrane. Teoretično to pomeni, da boljše delovanje možganov dosežemo z večjim vnosom maščob. Raziskave o vplivu večjega vnosa maščob sicer niso dosledne, je pa znano, da lahko pomanjkanje maščob poslabša delovanje možganov in splošno zdravje.

Eno področje, kjer so raziskave posebej prepričljive, je vpliv Omega 3 maščobnih kislin, ki so pogosto prisotne v prehranskih dopolnilih, kot je ribje olje. Te so dobro raziskane in kažejo pozitivne učinke na kognitivne sposobnosti. Po podatkih spletne strani Examine.com, ki spremlja raziskave o prehranskih dopolnilih, mnoge študije kažejo pozitivne učinke jemanja ribjega olja na simptome ADHD, depresijo, imunski sistem, holesterol in druge (Vir: Examine.com).

Uravnotežena prehrana kot ključ do pozornosti

V programih Neurobeans vidimo, da otroci pogosto prihajajo z neuravnoteženo prehrano, kar se odraža v njihovi sposobnosti ohranjanja pozornosti in splošnega kognitivnega delovanja. Uravnotežena prehrana, ki vključuje zdrave ogljikove hidrate, beljakovine, omejeno količino sladkorja, malo industrijsko predelane hrane in zdrave maščobe, ni le pot do boljšega zdravja, ampak tudi do boljše koncentracije in pozornosti.

Pri Neurobeansu se pogosto srečujemo s specifičnim tipom otrok in družin. Ti otroci, stari med 10 in 14 let, imajo težave s koncentracijo, v šoli začenjajo zaostajati in kažejo malo zanimanja za šolsko delo. Njihove družine se obrnejo na nas za pomoč pri izboljšanju pozornosti otroka. Po pogovorih in analizah pogosto ugotovimo, da težave niso nevrološke, temveč so povezane z življenjskim slogom družine in pomanjkanjem otrokovega interesa za šolo.

Običajno so te družine finančno dobro situirane, a otroci niso vključeni v vsakodnevne gospodinjske obveznosti in nimajo vpogleda v finančne obveznosti družine. Ne hodijo z starši v trgovino, ne razumejo vrednosti denarja ali se ne ukvarjajo z domačimi opravili. Rezultat je, da otroci ne razvijejo realnega stika z življenjskimi izzivi in težko najdejo motivacijo za šolsko delo. Motivacija za učenje in opravljanje dolgočasnih nalog v veliki meri izhaja iz razumevanja pomena samostojnosti in preživetja, kar je v sodobni družbi tesno povezano z izobrazbo.

Naša rešitev vključuje aktivno vključevanje otrok v vsakodnevne družinske in gospodinjske dejavnosti. Otroci morajo razumeti, kako je trud in odrekanje povezano s preživetjem. To je koncept, ki je v naravi globoko ukoreninjen. V svetu živali, na primer, starši učijo mladiče, kako loviti s postopnim vključevanjem mladičev v lov kot tudi, tako da jim včasih dovolijo, da občutijo lakoto. Ta strategija ustvarja močno motivacijo za učenje in izboljšanje lovnih spretnosti. Ta naravni pristop k učenju ponuja dragoceno lekcijo tudi za človeške starše.

V sodobni družbi je 'lov' metaforičen in pogosto pomeni pridobivanje izobrazbe ter razvijanje veščin, potrebnih za uspešno karierno in osebno življenje. Starši se moramo vprašati: "Ali ustvarjamo okolje, ki otrokom omogoča, da razumejo pomen truda in učenja?" in "Kako jih učimo, da je cilj 'lova' – to je izobrazba in kasneje kariera – ključen za njihovo prihodnjo samostojnost in uspeh?", »Kako smo pa mi pridobili ta spoznanja in motivacijo, da smo danes uspešni?«

Z vključevanjem otrok v vsakodnevna opravila, kot je obisk trgovine, plačevanje položnic in razumevanje vrednosti denarja, jim pomagamo razviti občutek odgovornosti in razumevanja, kako 'lov' deluje v resničnem svetu. Ta pristop pomaga otrokom videti neposredno povezavo med trudom, ki ga starši vlagajo v preživetje družine, in trudom, ki ga bodo morali sami vložiti v svojo prihodnost.

S tem, ko otroci razumejo, da so trud in vztrajnost ključni za uspeh, ne le v šoli, temveč v vseh vidikih življenja, jih opolnomočimo z motivacijo in veščinami, potrebnimi za njihovo prihodnost.

Pri Neurobeansu celostno obravnavamo družino in otroka z namenom ugotoviti, kje je največji potencial za napredek. Spodbujamo razvoj možganov in kognitivnih sposobnosti otroka ter njegov šolski uspeh preko strukturiranih vaj za možgane, vzgojnih sprememb, prehrane, gibanja, pametnega omejevanja digitalne zabave, ipd.

Za več informacij ali individualni posvet nas kontaktirajte.

Zamislite si, da so možgani vašega otroka kot neskončno radoveden robot, ki neprestano išče nove izzive. Če se robot loti zlaganja drv, bo to naredil na najbolj učinkovit način, izračunal najkrajše poti in v enakomernem ritmu opravil nalogo. Človeški možgani pa so precej bolj kompleksni in dinamični.

Za razliko od robota so naši možgani biološki, živi organizem, ki mora biti stalno aktiven. Ta stalna aktivnost se odraža v njihovi nenehni potrebi po procesiranju informacij, ne glede na to, ali smo budni ali spimo. To še posebej velja pri otrocih, kjer se možgani še razvijajo in so nenehno v iskanju novih stimulacij.

Ko otroci opravljajo monotone naloge, kot je učenje ali domače naloge, njihovi možgani hitro avtomatizirajo procese in začnejo iskati dodatno stimulacijo. To se lahko manifestira kot zmanjšana pozornost, motnje pri koncentraciji ali hitro preklapljanje na druge dejavnosti. Pri otrocih z motnjami pozornosti je ta potreba po stimulaciji še bolj izrazita. Problem, ki pri tem nastane je zmanjšana moč možganov, ki je namenjena osnovni nalogi, kar se pozna na slabši uspešnosti otroka.

V Neurobeans smo razvili metode in vaje, ki pomagajo usmeriti to naravno tendenco možganov. S tehnikami, kot je zavedno opazovanje misli, učimo otroke, kako prepoznati in nadzorovati svoje misli. Ko se pojavijo distrakcije, jih naučimo, kako jih opaziti in se ne odzvati na avtomatske miselne vzorce. Namesto da bi se prepustili toku nepovezanih misli, se naučijo ohraniti fokus na trenutni nalogi.

To znanje je ključnega pomena za starše in učitelje. Razumevanje, kako delujejo možgani vaših otrok, vam omogoča, da jih bolje podpirate pri šolanju in vsakodnevnih aktivnostih. V delavnicah, ki jih ponujamo, se boste naučili tehnik in strategij, ki jih lahko uporabite doma ali v razredu, da izboljšate pozornost in motivacijo vaših otrok.

Vabimo vas, da se pridružite našim programom, kjer lahko iz prve roke izkusite, kako lahko Neurobeans izboljša šolsko uspešnost in splošno dobrobit vašega otroka.

Imeli smo priložnost pomagati 15-letni Ani, ki se je soočala s povečanim strahom v šoli in v družbi vrstnikov. Naše delo z Ano se je začelo, ko je skupaj z mamo prišla do nas po priporočilu in smo zanjo pripravili program treniranja možganov z uporabo pripomočka Neurobeans. Ta je vključeval tedenske online seanse z našim kognitivnim trenerjem in redno izvajanje vaj doma. V šestih mesecih smo se osredotočili na razvoj Aninega samozavedanja in pozornosti ter okrepili njene notranje supermoči, kot so pogum, močna volja, vztrajnost in veščine pozitivnega razmišljanja.

Ana, ki je bila ob vstopu v srednjo šolo soočena z novimi izzivi, je zaradi pandemije COVID-19 kot številni drugi otroci doživela še dodatne stresorje. Dolgi meseci šolanja na daljavo in omejen stik z vrstniki so pustili svoj pečat. Ob vrnitvi v šolo so se pojavili intenzivni strahovi – hitro bitje srca, potenje, slabost, pomanjkanje zraka. Ti občutki so bili novi in zastrašujoči, saj ni razumela njihovega izvora.

Naša ekipa je z Ano delala zavzeto in predano ter jo vodila skozi posebej zasnovane vaje. Opazili smo hiter napredek. Ana je zavzeto sledila navodilom in bila redna na treningih. Postopoma je strah popustil. V 6 mesecih se je naučila nadzorovati svoje telo in se umiriti, preden bi strah postal neobvladljiv. Zdaj, ko je premagala ta strah, Ana v šoli in med vrstniki izžareva večjo samozavest in sproščenost.

Ponosni smo na Anin napredek in hvaležni za priložnost, da smo bili del njene zgodbe.

S ponosom naznanjamo razvoj novega Online Testa Pozornosti, orodja, ki bo služilo kot referenčna točka tako za starše kot za odrasle, ko gre za merjenje sposobnosti koncentracije med srednje zahtevnimi kognitivnimi nalogami (npr. učenje, delanje domačih nalog, pisarniško delo, ipd.).

Kaj lahko pričakujete?

Naš test, ki je zasnovan v obliki interaktivne igre, ponuja realnočasovno analizo vaše pozornosti v trajanju približno 5 minut. Razvili smo dve verziji testa:

1. Lažja in krajša verzija: Priporočljivo za otroke do 11. leta starosti.
2. Težja in daljša verzija: Primerna za vse, starejše od 11 let, vključno z odraslimi.

Kako sodelovati?

Vabimo vas, da se preizkusite v našem testu in ob tem delite svoj e-poštni naslov. Vsak udeleženec bo po elektronski pošti prejel personalizirano poročilo, v katerem bodo vidne primerjave njihovih rezultatov z rezultati populacije enake starosti.

Pomembno: Poročila bomo poslali, ko bo test opravilo dovolj veliko število udeležencev, da bo zagotovljena največja zanesljivost rezultatov.

Zakaj sodelovati?

S sodelovanjem v našem testu ne boste le dobili vpogleda v svoje kognitivne sposobnosti, temveč boste prispevali k obsežni bazi podatkov, ki bo služila za razvoj dodatnih raziskav na področju človeške pozornosti.

Neurobeans online test pozornosti (beta verzija): https://www.neurobeans.si/test_pozornosti

Vsak je že kdaj opazil, da so otroci po preživljanju veliko časa ob digitalni zabavi (gledanju videov, igranju iger in chatanju) kot nekakšni zombiji. Nič se jim ne da, za nič niso zainteresirani, ne sodelujejo in ne poslušajo,  še najmanj pa so v takih trenutkih pripravljeni delati domače naloge ali se učiti.

Zakaj je temu tako?

Sodobna digitalna zabava v obliki iger, zanimivih in kratkih videov (npr. TikTok, Youtube) aktivira v možganih sistem za lov in nagrado, ki je ključen sestavni del naših možganov in brez njega ne bi uspeli narediti niti najpreprostejše naloge. Ta sistem deluje tako, da medtem ko naši možgani gredo na lov, čutimo vzhičenost pričakovanja, da bomo to enkrat ulovili in ko to končno ujamemo ali ne, čutimo bodisi prijetnost zmagoslavja ali razočaranje neuspeha. Dopamin je nevrotransmiter dobrega počutja, ki je del tega nagrajevalnega sistema. Kadar možgani pričakujejo nagrado iz določene aktivnosti, pričnejo ustvarjati dopamin, zaradi katerega se dobro počutimo.

Ta sistem je v naših možganih neprestano v uporabi. Na primer, »ko si zaželimo jogurt«, se aktivira naš dopaminski sistem in medtem ko se sprehajamo do hladilnika smo v pričakovanju, da bomo jogurt našli, hkrati pa nismo prepričani ali nas je pri isti želji prehitel že drug družinski član. Ko končno odpremo hladilnik in ugotovimo, da je naš najljubši jogurt še na polici, začutimo mini zmagoslavje, če ga pa ni več, pa mini razočaranje.

Ta sistem deluje tudi, ko se otroci učijo ali delajo domače naloge. Takrat njihovi možgani lovijo reševanje posameznega računa, pomnjenje glavnih rek v Sloveniji ali pa prebiranje določenega števila strani. Vsakič, ko lovimo določen cilj, se aktivira naš dopaminski sistem in ko ga dosežemo ali ne dosežemo, dobimo »nagrado« oziroma »kazen«. Posamezni manjši lovi so sestavni del večjega ulova. Recimo reševanje posamezne naloge je sestavni del dokončanja celotne domače naloge, ki na koncu prinese še večje zadoščenje.

Običajno tovrstni »lovi« in iskanje nagrade trajajo od nekaj minut do  več ur, odvisno kako zahteven je cilj, ki ga lovimo. Recimo, ko gre za učenje, je »lov«, da si zapomnimo poštevanko števila 7, kar lahko traja tudi pol ure, ali pa da si zapomnimo razlage različnih vrst družin pri družbi ali pa da se naučimo snov enega celega poglavja pred preizkusom znanja, kar lahko traja tudi več dni. Skupna značilnost tovrstnih lovov je, da trajajo dlje časa in nagrada ne pride takoj ter ni velika.  

Zakaj pa se potem otroci po preživljanju časa na digitalni zabavi počutijo kot zombiji?

Odgovor je ta, da je njihov sistem za lov in iskanje nagrade preobremenjen oziroma izčrpan. Digitalna zabava v obliki gledanja novodobnih kratkih videov (zabavni videi), še posebej tistih na omrežju TikTok in kratkih videov na Youtubu ali pa igranje zabavnih in hitrih iger kot so npr. StumbleGuys, Roblox, Zombie Catchers itd. ima za razliko od šolskih aktivnosti zelo kratek cikel lova in nagrade, ki hitro izčrpava dopamin. Ta kratek čas poteka na nivoju sekund. Na primer kratki videi na TikToku ali Youtubu v povprečju trajajo med 21 in 34 sekund in uporabnika vabijo, da zelo hitro presodi ali je zanimiv ali ne in če ni, ponudi takoj naslednji video. Takšna presoja v primeru, da otroku video ni všeč traja zgolj sekundo ali dve. To torej pomeni, da otrokov sistem za lovljenje in nagrado deluje zelo hitro, v eni minuti lahko vidi tudi do 30 različnih videov in 30-krat doživi kratkotrajno čustveno reakcijo: to mi je všeč, to mi ni všeč. Če sedaj pomislimo, kako intenzivno otrok uporablja dopaminski sistem v obdobju 1h, ko njegovi možgani presojajo več 100 različnih videov,  je seveda popolnoma logično, da kakršnakoli aktivnost po tem, ki ne omogoča nagrade v manj kot 4 sekundah, ne bo več aktivirala dopaminskega sistema. Otrok si zato ne želi nič početi naslednje pol ure ali več, je razdražen in se težko skoncentrira. Stvari, ki so mu bile včasih zanimive, se zdaj zdijo brez pomena ali brezveze.

Enako je pri igrah, igre so za otroke zelo prijetne, zabavne in zanimive in otroci imajo 100% pozornost, ko jih igrajo. Razlog je enak, brez večjega truda lahko aktivirajo svoj sistem lovljenja in nagrade in to na zelo intenziven način.

Pri Neurobeans imamo pogosto izkušnje s starši, ki povedo, da njihov otrok nima dobre pozornosti v šoli, sicer pa je zelo brihten. Pogosto povedo, da veliko časa preživi na telefonu, tablici ali računalniku, v šoli ima slabše ocene, razen pri angleščini, običajno se tudi ne ukvarja z nobeno športno aktivnostjo. Po Neurobeans testiranju ugotovimo, da ima odlične kognitivne sposobnosti, da pa je njegov sistem lovljenja in nagrade zaradi prekomerne digitalne zabave in drugih dejavnikov optimiziran za hitre in zanimive aktivnosti. Tukaj se začne delo naših kognitivnih trenerjev, kjer s kognitivnim treningom Neurobeans, preoblikovanjem otrokovih popoldanskih aktivnosti ter pomočjo staršev, lahko pripeljemo otroka nazaj do njegovih polnih sposobnosti v šoli.

Imate tudi vi otroka, ki ima najraje digitalno zabavo, v šoli pa težko posluša in se mu ne da delati domačih nalog? Vabljeni na brezplačen posvet.

Velikokrat se pri starših pojavlja težava in dilema, kdaj otrokom kupiti pametni telefon. Ne glede na starost ta pogosto postane močan magnet za otroke in vpliva na slabšo pozornost, nižjo motivacijo za šolsko delo in zmanjšan fizični stik s sovrstniki. Prej kot bomo otroke spustili v ta svet, več možnosti je, da bo otrok imel težave. Vseeno pa vemo, da brez tehnologije v današnjem času ne moremo več. Navajeni smo, da povsod s seboj vzamemo telefon in lahko kogarkoli hitro dosežemo s klicem. Enako bi tudi svoje otroke želeli imeti le klic stran in jim bili na voljo, če nas morajo nujno poklicati.

A obstaja rešitev, s katero otroku ne rabimo kupiti pametnega telefona, ki bi vplival na aktiven potek njegovega dneva, hkrati pa bo še vedno postopoma spoznaval svet pametnih naprav. Mlajšim otrokom, ki pametnega telefona res še ne potrebujejo, lahko kupite otroško pametno uro s SIM kartico.

Glavna razlika med navadno pametno uro in pametno uro s SIM kartico je ta, da jo lahko uporabljate samostojno in ni potrebno, da jo povežete s pametnim telefonom. Vaš otrok torej ne potrebuje lastnega telefona, saj ga pokličete neposredno na njegovo uro.

Opravljanje klicev pa ni edina funkcija, ki jo te ure nudijo.  

Poleg osnovnih funkcij pametne ure – ura in datum, alarm, štetje korakov, merjenje utripa, poraba kalorij ter beleženje kakovosti spanca, te ure omogočajo tudi pošiljanje (enostavnih) sporočil, sledenje lokaciji, določanje varnih območij (alarm v primeru prevelike oddaljenosti) in SOS gumb – katerega lahko otroci uporabijo, da vas kontaktirajo v nujnih primerih.

Nekatere nudijo tudi fotografiranje, videoklice, poslušanje glasbe, spremljanje zvoka, svetilko, enostavne igre in še kaj.

Po našem mnenju nudijo ure številne prednosti pred telefonom, predvsem za uporabo mlajših otrok.

1. Otroci na urah ne morejo igrati igric (na nekaterih urah le enostavne), zato jih bodo uporabljali res le, ko je potrebno.
2. Ure imajo zelo zmogljive baterije, ki omogočajo čas delovanja do 3 dni, nekatere tudi do 10. Na ta način je manj možnosti, da otroka ne bi mogli priklicati zaradi prazne baterije.
3. So vodoodporne, kar pomeni, da jih otroci lahko nosijo v vseh vremenskih pogojih in pri vseh aktivnostih.
4. Ura je stalno na zapestju in bo vedno z njimi ter je ne bodo izgubili.
5. Otrok se bo postopoma seznanil s svetom pametnih naprav. Ne bo izpostavljen starostno neprimernim vsebinam – kot so družabna omrežja in drugim nevarnostim.
6. Ura jim ponudi samozavest in svobodo, vi pa jih imate lahko še vedno pod nadzorom.
7. Je lahka za uporabo, cenovno dostopnejša in otroke spodbudi k gibanju.

Pametne ure se dajo kupiti v različnih cenovnih rangih, tukaj pa je nekaj primerov:

FOREVER otroška ura KW-60 SIM kartica (30 €)

ELARI KidPhone 2 otroška ura (50 €)

FOREVER pametna ura JW200 mladostniška/otroška iGO (50 €)

ELARI FixiTime Lite GPS otroška ura (70€)

Garett otroška pametna ura KIDS CUTE 4G (90 €)

Garett otroška pametna ura KIDS SUN PRO 4G (140 €)

Zatišje poletnih počitnic smo izkoristili in pripravili predstavitveni video Neurobeans treninga za mladostnike stare med 12 in 15 let. Vadba poteka vsako leto oktobra in novembra ter učence pripravi novo šolsko leto.

V dveh mesecih učenci natrenirajo sposobnosti kvalitetne pozornosti, motorike in učinkovitega delovanja s čimer pridobijo na samozavesti.

Učinki so vidni pri lažjem učenju, poslušanju v šoli in doseganju boljših rezultatov. Več o jesenskem programu >>>

Sposobnost usmerjanja pozornosti je jedro vseh ko­gnitivnih sposobnosti, saj je dobra pozornost šele predpogoj za uporabo svojih sposob­nosti in potencialov (npr. najprej je potrebno usmeriti pozornost na nek problem, da lahko uporabimo svojo inteligentnost za rešitev tega problema). Mišice usmerjanja po­zornosti so kot krmilo možganov. Kamor pozornost usmerijo, s tem se bodo možgani ukvarjali. Če neprestano spreminjamo smer pozornosti, ne bomo napredovali in prišli do cilja.

Kako se oblikuje dobra/slaba sposobnost vzdrževanja pozornosti v šoli in ob delu za šolo

Recimo, da izvajamo neko nalogo, ki traja eno uro in ji moramo nameniti vso pozor­nost. V primeru ogleda zanimivega filma je to zelo lahka naloga. Če pa gre za učenje vrst rastlin v pasu podrasti, pa je to zelo tež­ka naloga. Zakaj? Možgani težijo k temu, da v dani situaciji usmerijo pozornost bo­disi na najbolj prijeten dražljaj bodisi stran ob neprijetnega dražljaja.

Spreminjajoč se film poln zanimivih pri­zorov s čudovitimi barvami in čustveno glasbo je za možgane zelo stimulativna in prijetna aktivnost, pri kateri ne potrebuje­jo nobenega napora. Dražljaji iz filma tako predstavljajo prijeten kontrast ostalim ak­tivnostim v dnevu. Na drugi strani pa uče­nje rastlin v podrasti nima čustvenega naboja, slike so statične in manj zanimive, učenec pa mora snov ( zaporedje besed) ohraniti v spominu, kar zahteva napor.

Ker je njegov dan sestavljen iz različnih prijetnih in manj prijetnih aktivnosti, je za možgane po prijetnosti učenje oz. delo za šolo pogosto na koncu seznama stimula­tivnih in prijetnih dejavnosti. Učenec med takšno aktivnostjo zato doživlja neprijetne občutke in se na njih odziva bodisi s pre­usmerjanjem pozornosti na bolj prijetne misli, presedanjem, uporabo telefona, po­gostimi odmori ali z negativnim samo­govorom (»To je brez veze, ne da se mi, ta predmet pa res ni zanimiv« itd.), kar še po­večuje neprijetnost občutkov.

Mehanizem, ki tovrstno delovanje omo­goča, je nezavedno reagiranje na blage občutke neprijetnosti (nezanimivost in ru­tinsko ponavljanje). Dejstvo je, da je šolsko delo manj prijetno kot zanimivi spletni vi­dei, klepetanje s prijatelji, igra ali prigrizki. Tega se ne da spreminjati, je pa smiselno in učinkovito ozaveščanje blagih/nezavednih neprijetnih občutkov, takoj ko se pojavijo in razvijanje sposobnosti njihovega spreje­manja brez preusmeritve pozornosti.

Kako Neurobeans vadba izboljša slabo pozornost?

Neurobeans programi vadbe omogočajo ozaveščanje nepri­jetnih občutkov na merljiv način. Učenec se z vadbo nauči prepoznati manj prijetne občutke, ki nastanejo med vadbo, in pre­pozna negativen učinek svoje reakcije za doseganje dobrega rezultata. Z manj pri­jetnimi občutki se začne aktivno soočati tako, da lahko kljub temu doseže želeni cilj.

Učinki vadbe se kažejo tako, da učenec po­roča o tem, da je med učenjem manj upo­rablja telefon, da ga drugi dražljaji (bratci, sestrice, televizija) manj motijo oziroma se na njih ne ozira, se lažje spravi učiti, itd. Starši učencev, ki opravijo vadbo poročajo, da je sin/hčerka bolj odgovorna, se sama uči, lažje sledi pouku in pogovorom. Poročila staršev in otrok najdete če kliknete na besede v tem stavku.

V kolikor želite vedeti več o možnostih vadbe si oglejte naše programe vadbe ali pa nas kontaktirajte in z veseljem vam bomo svetovali.